Mokgohlwane
Ke mang a amegago?
Dika tša bjona ke dife?
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Nka o ka thibela bjang, gona ke dire eng?
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Mokgohlwane
Nka o ka thibela bjang, gona ke dire eng?
Tsela e nnoši ya go thibela influenza, ke go hlaba tšhwana ya thibela. Se se bolokegile go bao ba phetšego gabotse, e laeditše go šoma go diperesente tša 70-90. Fela gopola, thibela e šoma fela go lwantšha twatši ya influenza, ga e thibele malwetši a mangwe go swana le mokgohlwane wo o tlwaelegilego. Tšhwana ya thibela e swanetše go hlabja ngwaga ka ngwaga go ya mafelelong a Matšhe goba Aprele.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Influenza ke bolwetši bjo bo tlwaelegile kudu, bja go fetela. Go gononwa gore ge go bile le go phulega ga flu, dipersente tša magareng ga 15 – 30 di fetelwa ke bolwetši bjo.
Mokgohlwane
Mokgohlwane o hlolwa ke twatši yeo e bago gona kudu dikgweding tša marega kudu ka ge batho ba fetša nako ye ntši ba dutše ka mengwakong, se se thuša gore twatši ye e phatlalale ka pela. Lentšu le 'flu' le šomišwa bošaedi go hlaloša bolwetši bjo bongwe le bjo bongwe bjo bo amago tsela ya go buša moya, ya ama gape mogolo le nko. Gantši tše di hlolwa ke go tonya e sego twatši ya 'flu'. Seo se fapanyago twatši ya flu le mokgohlwane, ke gore e ka hlola malwetši a kotsi go swana le pneumonia.
Dika tša bjona ke dife?
Mathomong flu e swana le mokgohlwane wo o tlwaelegilego, o thoma ka go thibana ga nko, goba nko e elela mamina, phiišo ya mmele e ya godimo le go gohlola. Fela ge e bapetšwa le mokgohlwane wo o tlwaelegilego, dika tša bjona di laetša di le bohloko go feta tša mokgohlwane wa tlwaelo.
Phišo ya mmele e ya godimo, e atiša go feta 380C
Motho o gohlola kudu, dinakong tše dingwe a kwe bohloko kgareng
Gantši o ka opša ke hlogo, mešifa ya ba bohloko, wa hloka maatla, wa hloka le kgahlego ya dijo
Go ba bangwe dika tše di ba gona matšatši a mmalwa fela. Go ba bangwe go ka tšea dibeke gore dika tše di fole, kudu go gohlola le go tšwa mamila a mantši.
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Thibela le tshedimošo ka fa thibela di ka hwetšwa go dingaka, dikliniki le bo rakhemise.Tšhwana ya thibela le tshedimošo malebana le yona di ka hwetšwa dingakeng, dikliniking le go borakhemise.
Ke mang a amegago?
Influenza ke bolwetši bjo bo hlolwago ke twatši , ke ye nngwe ya ditwatši tša mathomo tšeo di ilego tša utullwa, ke bjo bongwe bja malwetši ao a fetelago kudu.
